O DEJANU

Dejan Zavec (34 dvobojev, 32 zmag, 18 s KO, 2 poraza) je medcelinski prvak po verziji WBO in nekdanji svetovni boksarski prvak po verziji IBF v velterski kategoriji ter najboljši slovenski boksar vseh časov. Na svetovni vrh po različici IBF se je povzpel 11. decembra 2009, ko je v južnoafriškem Johannesburgu s tehničnim KO v 3. rundi premagal dotedanjega prvaka Isaaca Hlatshwaya (JAR).

Naslov je do danes ubranil še trikrat -  9. aprila 2010 je v Ljubljani s tehničnim KO v 12. rundi premagal Rodolfa Martineza (Arg). Še večji presežek mu je uspel, ko je 4. septembra 2010 v razprodani novi dvorani v Stožicah - pred več kot 12.000 gledalci - po točkah spektakularno ugnal Rafala Jackiewicza; edinega, ki mu je prizadejal poraz v profesionalni karieri. Šampionski pas je še tretjič ubranil 18. februarja 2011, ko je (prav tako v polnih Stožicah) suvereno (TKO, 5. runda) odpravil Paula Delgada (ZDA). Naslov je po nesrečni poškodbi, ki mu je preprečila nadaljevanje boja, izgubil 3. septembra 2011 v ameriškem Biloxiju, ko je boksal proti Andreu Bertu.


Poleg boksarskih lovorik je dobil tudi številna priznanja izven ringa: postal je najboljši slovenski Športnik leta 2010 po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS), predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, ga je odlikoval z Zlatim redom za zasluge, bralci Nedeljskega dnevnika pa so ga izbrali za Slovenca leta 2010. Prav tako je bil izbran za najboljšo (blagovno) znamko leta 2010 med slovenskimi športniki.

Dejan Zavec razbija negativne stereotipe o boksu in je ambasador fair playa in pozitivnih vrednot  boksa kot tradicionalne in plemenite borilne veščine. Med tekmeci in navijači se ga je prijel vzdevek Mr. Simpatikus. Ob koncu leta 2010 je izpod peresa pisatelja Esada Babačića izšla tudi biografija "Trdobojec. Zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah", v kateri je opisana življenjska in športna pot svetovnega prvaka, moža, očeta Tije in Ivone, prijatelja in vzornika.